Pri povečevanju cen življenjskih potrebsčin je pomembno, kako se obnasamo s denarnimi sredstvi. Ti pogosto naložena na banki ali v kuverti pod posteljo začnejo izgubljati svojo vrednost. Kar smo se pred dvemi letoma lahko kupiti za 1000 evrov, nas bo trenutno stalo verjetno približno enkrat toliko več, saj gotovina z inflacijo hitro izgublja svojo vrednost. Če hočete, da vasi prihranki zadržijo svojo sedanjo vrednost ali jo celo povečajo, v tem primeru je čas, da spoznate, kako lahko denar vložite v vredne kovine: zlato in srebro. Pregledali smo, zakaj je to skozi zgodovino najbolj zanesljiva in pametna naložba.
Vlaganje shranjenega premoženja v zlato in srebro ima že stoletne dolgo brado. Zaradi tega niti ni presenetljivo, da igrata ti vredni kovini dandanes centralno vlogo v naložbah. Predstavljata namreč veliko vrednost, ki se čez čas obstaja oziroma dodatno narasča, zaradi česar imata neverjetno sposobnost obrambe pred finančno nestabilnostjo.
Preverili smo, zakaj je to dejstvo tako, kaksna je cena zlata in srebra v kontekstu z drugimi naložbami ter kaksno vlogo igrata pri sredstvih tako oseb kot prav tako podjetij. Osredotočili smo se se na zgodovinsko profitabilnost zlata v primerjavi z evrom, povezavo med inflacijo in pravimi prinosi naložb, primerjavo tržnih cen kovin s cenami delnic v zadnjih 20 letih in vlogo inflacije na trgu dragocenih kovin.
Zlato je znano kot ena najstabilnejsih in zgodovinsko cenjenih vrst naložb. Za razliko od ocenjevanja denarja se vrednost zlata ne spreminja tako izrazito, tako da ohranja sloves varne naložbe se v času ekonomskih nestabilnosti. Taksnemu razvoju doda težo se podatek, da gre za neobdelani material z redko količino je v naravi.
Podobne lastnosti ima tudi srebro, s to specifiko, da je njegova vrednost na kilogram ni tako visoka. Vendar je srebro vedno cenjeno posebej zaradi možnosti uporabe v proizvodne namene, zlasti v elektroniki in fotovoltaiki. V primerjavi z zlatom bi o srebru bi trdili, da je bolj vsestransko, kar prav tako ima vpliv se na interes po njem in s tem na njegovo vrednost.
Najizrazitejsa opazna razlika med zlatom in srebrom je nedvomno njihova vrednost. Kilogram zlata predstavlja visjo vrednost kot kilogram srebra. To pomeni, da je za nakup enake količine zlata nujno vložiti več denarja. Če zlato in srebro ocenjujemo glede na njuno uporabnost, lahko brez težav ugotovimo, da je srebro ta plemenita kovina, ki se glede https://s3.eu-west-2.amazonaws.com/nalozbeno-zlato/odkup/zlato-kot-investicija-5-nasvetov-za-uspesno.html na svojih edinstvenih lastnosti – konduktivnosti in refleksije svetlobe – pogosteje uporablja v proizvodnji, medtem ko se zlato uporablja večinoma za nakit, dekoracije in naložbe.
Zlatu cena občutno visa njegova omejena količina. Na nasprotni strani je srebro pogosteje razsirjeno in zaradi tega tudi ugodnejse. Na leto se po svetu pridobi približno 4000 ton zlata, kar znasa vrednost okoli 220 milijard evrov.